petek, 02. julij 2010

Dušenje

Sovražim te. Čutim bes kako brbota v meni. Še malo in popolnoma se bom utopila. Ni mi mar. Naj mi vroča brbotajoča lava sovraštva zalije grlo, naj me zaduši! Popolnoma slepa sem za vse, sovraštvo je edino kar še čutim. Nič me ne bo potolažilo dokler ne bo prišel dan maščevanja. Upam, da te bom na ta dan videla kako se zvijaš in utapljaš v lastnem gnoju. Trpel boš, kajti usoda vseh nas, gnijočih patetičnih živih bitji, je da trpimo posledice svojih dejanj. Plačal boš vsako solzo, katero sem kadarkoli potočila zate, plačal boš vsako zapravljeno minuto katero sem preživela v čakanju in upanju, da boš prišel. Moje trpljenje bo nekoč poplačano s tvojim gnevom. Veselim se tega dne, živim le še zanj. Maščevanje je sladko dragec, vedi, da te bo usoda slej ko prej dobila v svoje roke. Smejala se bom takrat. Iskreno se ti bom smejala.

Si mislil da mi boš lahko lagal?

Si verjel da se boš izmuznil mojemu besu?

Pozabi. Meni se ni izmuznil nihče. Zapustili so me, poteptali, pokopali globoko pod prašno zemljo tega revnega sveta. Mrtva sem bila. Tolikokrat so me že ubili da sem več časa živela v smrti kot v življenju. A vedno znova sem se rodila. Z vsakim rojstvom sem postajala močnejša. Danes me ne more zlomiti nihče več, danes mi nihče ne bo zadal bolečine. Jaz sem tista, ki lomi kosti, cefra razum in reže srca. Trdna sem, trmasta, pogubna za vsakogar. Tako ste me ustvarili. Hladna, razumna, popolnoma brez čustev. Vi pa ste moji pokorni sužnji, vi, ki ste me nekoč zasužnjili sedaj trpite pod mojo vladavino. Vsak je prišel nazaj, priplazil se je po kolenih, me prosil odpuščanja. Milostljiva sem bila do vsakega od vas, kot bratje ste mi, hkrati pa vas preziram. Gnusi se mi vaša pohlevnost. Šibki ste, lahko vodljivi, vdani v usodo. Patetično.
Ženska katero ste nekoč prezirali je sedaj vaš objekt poželenja, vaša kraljica. Tako si me predstavljate, tako vaše oči vidijo mojo lažnjivo zunanjost. Nič drugega nisem, kot tempirana bomba. Tik tak, tik tak,... Kmalu so bodo iztekle zadnje sekunde jaz pa bom izbruhnila v uničujoči val usode. Takrat vam bo, moji pokorni sužnji, slaba vest do konca razžrla dušo. Zvijali se boste v bolečinah, kakršnih niste občutili nikoli poprej. Umirali boste, jaz pa vas bom ljubila. Ljubila bom vsako kapljico vaše tople prelite krvi, poljubljala vsak košček vaše prežgane kože in se smejala vaši prazni duši.

Lutke ste v mojih rokah, le da se boste tega zavedli prepozno.

0 komentarji: