Sprehajaš se tam nekje po desnem režnju mojih možganov. Kot duh si, neviden a vseeno tu. Tokrat te ne opazim. Vseeno mi je zate, končno. Svet se je pač spremenil, z njim moje dojemanje sveta in tako tudi tvoja podoba v mojih mislih ni več to kar je včasih bila. Jebi ga...
Pogovarjam se s prijateljem in ta mi reče: 'Nisi ista, postala si del sveta.'
in jaz si upravičeno mislim: 'Jebi se, si me sploh kdaj poznal?'
pa se bojim da ima prav...
2 komentarji:
ja....toj to.... prav sem imel, vsaj enkrat za spremembo
niti ne... na žalost
Objavite komentar