Kaj mi bo pesem, ko pa nikogar ne morem hvaliti?
Nihče več mi ne ogreje srca.
In kaj mi bodo rimane besede,
vse prežvečene in stare,
davno izumrle, kot dinozavri?
Izkopala bi si oči, zgrizla ustnice,
kri bi špricala po belih stenah nedolžnosti.
Storila bi vse, le da te ni ob meni.
Ljubila bi te, pa mi ponos noče dovoliti...
Sovražila bi te, z vsakim dihom bolj,
a tvoj poljub v slovo mi je vzel dih
in upanje z njim...
Kaj naj?
0 komentarji:
Objavite komentar