sobota, 18. februar 2012

sobota, 05. marec 2011

...

Že dolgo nisem napisala ničesar novega... pa saj tudi ni nič novega od mojega zadnjega zapisa... vse je tako kot bi se moralo odvijati. ljubezen cveti, šola gre, nad ničemer se nimam pritoževati. uživam...

nehala sem trenirati hokej... ko ugotoviš da v stvari, ki jo ljubiš ni več ničesar, kar ljubiš... let it go. hokej še vedno ljubim... to kar se dogaja s hokejom ----> polomija...

na žalost. imam pa zato čas za bolj pomembne stvari.

zelo pogrešam cynijin blog. bil je en redkih pametnih, takih, s pravo besedo... jaz tu le nekaj nabijam tja v en dan. navdih za pisanje me je že davno zapustil. ona pa ima mnenje... in to mnenje bi moralo biti izraženo... škoda, da so pravi ljudje vedno tiho

sreda, 22. september 2010

Ti si...

jutranja zarja, ki me zbudi v nov dan

nežna rosa na prelepi cvetlici

rahel vetrič, ki mi boža lase

utrip mojega srca

vsaka moja misel

najlepši nasmeh

topel dotik

strasten poljub

najtoplejši objem

moje najlepše sanje

del mene

moj angel varuh

nenadomestljiv

ljubeč

zabaven

skrben

nasmejan

moj moj

delaven

zanimiv

močan

ljubezen mojega življenja

najsvetlejša zvezda


VSE SI MI :*******

sobota, 18. september 2010

trma

En sam tvoj stavek me je spravil ob živce bol kot karkoli drugega. Sovražim te, pa prosim, tega ne vzemi osebno. Ne sovražim te kot osebo, sovražim pa te ker mi predstavljaš konkurenco, čeprav niti slučajno nisi boljša od mene. Kolikokrat sem te že zasenčila, kolikokrat sem se žrtvovala ko se ti nisi bila pripravljena. Priznam, dobra si, vendar pa boljša od mene ne boš nikoli. Kajti zame vse to ni hec. Meni vse to predstavlja trdo treniranje in odrekanje. 10 let odrekanja... Sedaj bi lahko bila v bilokaterem orkestru na svetu in pihala na svoj francoski rog. Talent sem, to so mi rekli vsi... pa sem svoj talent prodala za znoj in solze. Ni mi žal.

Na začetku sem bila žalostna, solze so tekle kot viktorijini slapovi. Sedaj pa... jezna sem in moje solze so solze trme, ihtave histeričnosti, ne bom pustila da kdorkoli hodi po meni... in to iz čistega veselja! Ne bom ti dopustila da zmagaš, pa naj se zgodi karkoli... 10 let se že borim za pravico do prvega mesta. Zmorem. Tega mi ne mora vzeti nihče. Zato vztrajam. Tiho in počasi, nepričakovano napadam. Nekega dne te bom prehitela pa četudi bom scala kri od samega napora... BOM...







I can do everything, except give up.

sobota, 10. julij 2010

Dekle

Nekega dne bo pogumno razprla svoja krila in poletela v brezmejne višave neba, stopila bo na pot življenja z enim samim ciljem, ljubila z vsem svojim srcem in izpustila vsak košček svoje ujete duše...




www.SlikoMat.com